Schöck Isokorb® CXT tip AP
Schöck Isokorb® CXT tip AP za atike in nadzidke nudi trajno alternativo oblaganju z izolacijskimi materiali. Prenaša momente in prečne sile, ki so posledica delovanja v isti smeri, dodatno pa prenaša tudi tlačne sile.
Varna izvedba celotne linije prilključka
Schöck Isokorb® CXT tip AP je točkovni priključek. Za zanesljivo izvedbo celotne linije priključka, glede na gradbeno fiziko in požarno zaščito, se nujno priporoča sistemska rešitev s Schöck Isokorbom® CXT tipa AP (levo) v povezavi s toplotnoizolacijskim elementom Schöck Isokorb® CXT tipa AP Part Z (desno).
več
Za montažne atike in nadzidke
Za projektiranje in izvedbo montažnih atik in nadzidkov je na voljo montažni element Schöck Combar® - montažni steber.
Slednji se lahko uporablja v povezavi s Schöck Isokorbom® CXT tipa AP ter omogoča učinkovito in trajno toplotno ločevanje atik in nadzidkov, tako iz montažnih elementov kot tudi iz vidnega betona.
- Učinkovito toplotno izoliranje
Učinkovita alternativa oblaganju atik in nadzidkov z izolacijskimi materiali - Odobritev za gradbeništvo
Varno projektiranje s splošno odobritvijo za gradbeništvo s strani DIBt - Večja svoboda oblikovanja
Možnost izvajanja vitkih gradbenih elementov, tudi v vidnem betonu - Ekonomično in hitro
Večje površine teras povečajo vrednost stanovanjske enote. Prihranek na času zaradi hitrejšega poteka gradnje v primerjavi z dosedanjimi rešitvami - Trajno in brez vzdrževanja
Prebijanje izolacije ni potrebno. Ni dodatnega tesnjenja ograj, pločevinastih obrob in odkapnih letev - Enostavnejša in hitrejša vgradnja
Pomožne konstrukcije niso potrebne, možno je postavljanje direktno na stropni opaž/ploščo iz elementov/zid - Časovno fleksibilno vgrajevanje
Pred ali po polaganju stropne armature in s svežim betonom. Odpade dodatno armiranje na objektu
- Natančno ujemanje po višini
Palice Combar®, ki se prilagajajo po dolžini, omogočajo natančno ujemanje po višini
-
Upoštevane so zahteve požarne zaščite
Atike so pomembne za moderno arhitekturo ravnih streh. Zahtevam sodobne gradnje ne ustreza samo videz; atike se izkažejo kot izredno praktične, kadar gre za visoko gradnjo in maksimalni izkoristek notranjih prostorov zgradbe. Ravna streha je prav v urbanem prostoru vedno pogosteje prepoznana tudi kot koristna površina: ozelenitve streh, urbano vrtnarjenje in strešne terase kot bivalne površine, dajejo pravo dodano vrednost nepremičninam v mestnem prostoru.
Predvsem v modernem gradbeništvu so zelo priljubljene ravne strehe ali razkošna podstrešna stanovanja. Strešna terasa omogoča širjenje bivalnega prostora in predstavlja arhitektsko urejeno koristno površino in bivalni prostor. Nadzidek ali atiko kot dela zgradbe je treba izvesti optimalno v več pogledih:
- Privlačni vitki nadzidki in atike, optimalno toplotno ločeni
- Pridobljena površina na ravni strehi, ker odpade izolacija na vseh straneh
- Varnostno potrjen izdelek s splošno odobritvijo za gradbeništvo Z-15.7-366
V gradbeni praksi so atike in nadzidki pogosto toplotno ločeni, pa tudi še vedno izvedeni z izolacijo na vseh straneh. Ključna je pri tem znatno boljša izolacijska sposobnost toplotnega ločevanja. Ker atike in nadzidki potekajo po vsem robu zgradbe, se pojavljajo podobni toplotno-tehnični problemi kot pri balkonih. Učinek hladilnega rebra: velika zunanja površina balkona in atike je ugodna za prenos toplote skozi toplotne mostove. Atike in nadzidki pa so poleg tega priključeni še na zunanji vogal med steno in stropom. S tem se pojavi še geometrijski vpliv zunanjega vogala, ki se neugodno vpliva na razmerje med notranjo in zunanjo površino. Poleg tega predstavlja sidranje atike ali nadzidka v steno ali strop - analogno kot pri balkonu - od materiala odvisen toplotni most.
Povzetek učinkovanja toplotnih mostov:
- nevarnost nastajanja plesni
- nevarnost zdravju škodljivih učinkov (alergije itn.)
- nevarnost rosenja
- povečanje izgub energije za ogrevanje
- poslabšanje bivalnega udobja in počutja
Kot pri mnogih konzolnih priključkih na zgradbah se tudi tukaj pojavlja vprašanje toplotnega ločevanja. Pri atikah in nadzidkih trenutno tekmujeta dve možnosti toplotnega izoliranja. Na eni strani oblaganje (tj. izvedba izolacije z vseh strani) in uporaba nosilnega toplotnoizolacijskega elementa.
Pri priključku atike ali nadzidka gre za tipičen konstrukcijski toplotni most. Na levem termogramu je prikazan priključek z izolacijo z vseh strani in njegove toplotne izgube. Desni termogram prikazuje toplotni tok priključka atike s toplotnim ločevanjem.
Potek temperatur v gradbenem elementu je prikazan za različnimi barvami. Toplotni tok pri tem teče vedno iz toplega (rdeče) v hladno (modro) območje. Na levi sliki se vidi, da ima atika velike izgube toplotne energije, kar ima za posledico nizko notranjo površinsko temperaturo. Pri tem gre v izgubo veliko energije, ker se atika še naprej ogreva. Nasprotno pa se pri priključku atike s toplotnim ločevanjem skozi Schöck Isokorb® prevaja zelo malo toplote. Razlika me toplotnima tokovoma je dobro vidna. S Schöck Isokorbom® nastane jasna ločnica med atiko (modro) in ogrevanim volumnom zgradbe (rdeče). Iz tega izhajajo tudi vidno višje notranje površinske temperature.
V čem je prednost uporabe toplotnoizolacijskega elementa?
- Atika ali nadzidek nista več del ogrevanega volumna zgradbe
- Atika ali nadzidek sta priključena samo točkovno
- Ravnina izolacije med točkovnimi priključki se lahko izvede brez napak
- Odpade zahtevno oblaganje, ki zahteva veliko vzdrževanja in je podvrženo poškodbam
